PUST

Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad.

Beseda pust izhaja iz besedne zveze "meso pust", torej iz časa posta. Verjetno gre za izraz identičen italijanskemu "carne leva", kar prav tako pomeni pusti meso. Iz tega je tudi nastala beseda carnebale oziroma slovensko karneval - se pravi pustno rajanje.

Pust je lahko pustni čas, to je čas med novim letom in pepelnično sredo. Drugi pomen besede pust je izraz za maškaro ali masko, ki jo na pustni torek ponekod simbolično obsodijo na smrt in tako preženejo zimo in prikličejo pomlad.

Pustno praznovanje se pri nas ponavadi prične na pustno soboto. Takrat po mnogih slovenskih mestih priredijo velike pustne povorke in druga praznovanja. Otroci, pa tudi odrasli se našemijo v maske ali maškare. Tako hodijo od hiše do hiše in prosijo za kakšen krof ali denar.

Tipična slovenska šema pa je kurent, ki prihaja iz Ptuja. Kot splošna beseda ima kurent pomen pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji. Z nenehim skakanjem povzročajo z zvonci hud hrup in s tem po izročilu odganjajo zimo.

V Cerknem so znani maske laufarji. Laufarija, kot se ta pustni običaj tam imenuje se začne že na prvo nedeljo po Novem letu. Laufarji so skupina 25 mask od katerih ima vsaka svojo "osebnost". Vse imajo lesene maske, razen ene, ki je iz kože.

O pustu si lahko preberete več na:

http://www.slovenia.info/en/Pustne-prireditve/search-selected.htm?carnival=0&srch=1&srchtype=sel&sqlst=3090&lng=2&ctgrdr=1